Kako najti zaposlitev tudi brez objavljenega razpisa? Resnična zgodba iz individualnega kariernega mentorstva in trije konkretni koraki do novih priložnosti.

Približno deset prijav na razpisana delovna mesta. Več zaposlitvenih razgovorov. Zelo malo povratnih informacij, med njimi tudi ocena, da je za določena delovna mesta preveč usposobljena.

Tako je svojo izkušnjo opisala kandidatka, ki se je name obrnila po pomoč pri iskanju nove karierne priložnosti.

Za seboj je imela bogate izkušnje s strateškimi projekti, povezovanjem partnerjev in evropskimi sredstvi. Dolga leta ni iskala nove zaposlitve, zato je bilo zanjo tudi ponovno srečanje s trgom dela precejšen izziv.

Med najinim prvim pogovorom me ni toliko zanimalo, koliko prijav je že poslala. Bolj me je zanimalo, kje išče priložnosti in ali se sploh obrača na podjetja, ki bi njene kompetence lahko potrebovala.

Tu sva začeli razmišljati drugače.

Kako najti zaposlitev, če prijave na razpise ne prinašajo rezultatov?

Iskanja zaposlitve ni treba omejiti na objavljene razpise. Priložnosti lahko iščete tudi neposredno pri podjetjih, ki bi potrebovala vaše znanje, čeprav trenutno nimajo odprtega delovnega mesta.

Pomembno pa je, da se takšnega iskanja lotite premišljeno.

V individualnem kariernem mentorstvu sva se zato osredotočili na tri področja: iskanje ustreznih podjetij, pripravo življenjepisa, ki izpostavi konkretne dosežke, in učinkovito predstavitev na zaposlitvenem razgovoru.

1.Najprej sva poiskali podjetja, ne novih zaposlitvenih oglasov

Kandidatka je svoje priložnosti iskala predvsem med razpisanimi delovnimi mesti v institucijah. Glede na njene izkušnje je bila takšna odločitev razumljiva.

Toda ob pogovoru o njenem znanju se mi je odprlo vprašanje:

Zakaj se ne bi usmerila tudi v srednje velika zasebna podjetja, ki razvijajo nove projekte, iščejo razvojna sredstva ali načrtujejo širitev poslovanja?

Takšna podjetja lahko potrebujejo človeka, ki razume strateško načrtovanje, zna povezovati partnerje in ima izkušnje z razvojnimi projekti.

Morda trenutno nimajo objavljenega razpisa. To pa še ne pomeni, da nimajo poslovnih izzivov, pri katerih bi jim takšna oseba lahko pomagala.

Skupaj sva poiskali potencialna podjetja, ki so jo zanimala in s katerimi je že imela določene reference ali povezave. Pri izboru nisva izhajali samo iz tega, kaj podjetje počne, ampak predvsem iz vprašanja, kje bi njene kompetence lahko ustvarile konkretno vrednost.

Kako lahko podobno naredite sami?

Za začetek si pripravite seznam desetih do petnajstih podjetij, kjer bi želeli delati.

Za vsako podjetje preverite, s čim se ukvarja, katere projekte razvija, ali načrtuje rast in kdo vodi področje, na katerem bi želeli sodelovati.

Uporabite spletne strani podjetij, LinkedIn, poslovne novice, objave o investicijah in javno dostopne predstavitve projektov.

Nato si pri vsakem podjetju odgovorite na tri vprašanja:

1. Kateri poslovni izziv bi to podjetje lahko imelo?
2. Katere moje izkušnje so povezane s tem izzivom?
3. S katerim konkretnim dosežkom lahko pokažem, da imam ustrezno znanje?

Na koncu izberite pet podjetij, pri katerih vidite največjo povezavo med njihovimi potrebami in svojimi kompetencami.

Ne iščete več samo prostega delovnega mesta. Iščete podjetje, ki bi lahko potrebovalo človeka z vašim znanjem.

To je pomembna razlika.

2. Pripravili sva življenjepis, ki govori o dosežkih, ne samo o nalogah

Naslednji korak je bila priprava življenjepisa.

Kandidatka dolga leta ni aktivno iskala nove zaposlitve, zato njen CV ni bil več aktualen. A izziv ni bil zgolj v posodobitvi podatkov.

Želela sem, da njen življenjepis jasno pokaže, kaj je v vseh teh letih dejansko ustvarila in pri katerih poslovnih izzivih lahko pomaga novemu delodajalcu.

Pri svojem delu pogosto opažam, da posamezniki v življenjepisih naštevajo predvsem delovne naloge in odgovornosti.

Toda delodajalca ne zanima le, kaj ste počeli. Zanima ga tudi, kaj ste s svojim delom dosegli.

Poglejmo preprost primer.

Običajen zapis v CV-ju:

‘‘Izkušnje z vodenjem projektov, koordinacijo partnerjev in pripravo dokumentacije za evropska sredstva.’‘

Bolj konkretna predstavitev:

‘‘Načrtovanje in koordinacija razvojnih projektov, povezovanje domačih in mednarodnih partnerjev ter priprava projektnih aktivnosti za pridobivanje evropskih sredstev.’‘

Drugi zapis bolje opredeli področje dela, vendar ga lahko še dodatno okrepimo z dejanskimi rezultati: vrednostjo projektov, številom partnerjev, uspešno pridobljenimi sredstvi ali drugimi merljivimi dosežki.

Seveda le s podatki, ki jih lahko kandidat tudi utemelji.

Pri pripravi življenjepisa sva zato izpostavili kompetence in izkušnje, ki so bile najbolj povezane s podjetji, ki sva jih izbrali.

Dober življenjepis ni samo pregled vaše preteklosti. Delodajalcu mora pomagati razumeti, kakšno vrednost mu lahko prinesete v prihodnosti.

3. Pripravili sva jo na razgovor: kako v prvi minuti pokazati svojo vrednost?

To je področje, ki mu pri kariernem mentorstvu namenjam posebno pozornost.

Predstavljajte si, da ste povabljeni na razgovor. Nasproti vas sedita dva sogovornika in eden od njiju začne z zelo običajnim vprašanjem:

‘‘Povejte nam nekaj o sebi.’‘

Kako bi odgovorili?

Veliko kandidatov začne s kronološkim opisovanjem svoje poklicne poti.

‘‘Sem … Po izobrazbi sem … Najprej sem delala v …, nato sem prevzela …, zadnjih deset let pa sem …’‘

Takšna predstavitev ni nujno napačna. Toda pogosto mine več minut, preden sogovornik sploh izve, zakaj bi bilo smiselno sodelovati prav z vami.

Predstavitev na zaposlitvenem razgovoru ni ponavljanje življenjepisa. Je priložnost, da jasno artikulirate svojo vrednost.

Pri pripravi sva se zato osredotočili na tri vprašanja:

• Kaj znam posebej dobro?
• Katere konkretne izkušnje ali dosežki to dokazujejo?
• Kako lahko s svojim znanjem pomagam temu podjetju?

Primer učinkovite predstavitve na razgovoru

Za kandidatko s podobnimi izkušnjami bi lahko uvodna predstavitev zvenela takole:

‘‘Moja največja prednost je povezovanje strateških ciljev, razvojnih projektov in ljudi, ki sodelujejo pri njihovi izvedbi. Imam izkušnje z mednarodnim sodelovanjem, povezovanjem partnerjev in projekti, povezanimi z evropskimi sredstvi.

Največ lahko prispevam v podjetju, ki želi razvijati nove projekte ali širiti poslovanje, vendar za to potrebuje nekoga, ki zna povezati različne aktivnosti in jih pripeljati do izvedbe.’‘

Opazite razliko?

Kandidatka ne začne z naštevanjem delovnih mest. Sogovorniku najprej pove, kaj zna in kje lahko prispeva.

Nato svojo predstavitev nadgradi s konkretnimi projekti in rezultati iz preteklosti.

Takšen uvod seveda ni univerzalen. Vedno ga je treba prilagoditi podjetju, delovnemu mestu in dejanskim potrebam delodajalca.

Najboljša predstavitev ni tista, v kateri poveste največ o sebi. Je tista, po kateri sogovornik razume, zakaj bi vas potreboval.

4. Kako pristopiti do podjetja, ki nima objavljenega prostega delovnega mesta?

To je vprašanje, ki se marsikomu zdi najtežje.

Kako naj napišem podjetju, če nikogar ne iščejo? Ali ne bom izpadel vsiljiv? Komu naj sploh pišem?

Moj predlog je, da ne začnete s prošnjo za zaposlitev, temveč s konkretnim razlogom, zakaj se obračate prav na to podjetje.

Predhodno preverite njegovo dejavnost, razvojne projekte in morebitne izzive. Nato poiščite osebo, ki je odgovorna za področje, kjer bi lahko prispevali svoje znanje.

Primer prvega sporočila potencialnemu delodajalcu

‘‘Pozdravljeni

Z zanimanjem spremljam razvoj vašega podjetja, predvsem vaše aktivnosti na področju novih projektov in poslovnega razvoja.

V preteklih letih sem pridobila izkušnje s strateškimi projekti, povezovanjem partnerjev in evropskimi sredstvi. Glede na področje vašega delovanja vidim možnost, da bi bilo moje znanje uporabno tudi pri vaših prihodnjih razvojnih aktivnostih.

Če bi bilo to področje za vas zanimivo, bi bila vesela kratkega spoznavnega pogovora.’‘

Seveda mora biti sporočilo prilagojeno konkretnemu podjetju. Če omenjate njihove projekte, jih morate tudi dejansko poznati.

Tak pristop še ne pomeni, da vas bo podjetje povabilo na razgovor. Lahko pa ustvari povezavo, ki je s prijavljanjem samo na objavljene razpise ne bi nikoli vzpostavili.

Kaj pa, če vam na razgovoru povedo, da ste preveč usposobljeni?

Vrniva se k kandidatki z začetka zgodbe.

Med povratnimi informacijami, ki jih je prejela, je bila tudi ocena, da je za določena delovna mesta preveč usposobljena. Pogosto za takšne primere uporabljamo izraz ‘‘overqualified’‘ ali ”overskilled”.

To lahko pri kandidatu sproži veliko vprašanj.

Ali so moje izkušnje ovira? Ali delodajalec meni, da bom zahtevala previsoko plačo? Se boji, da bom hitro odšla?

Na ta vprašanja brez dodatne razlage delodajalca ne moremo zanesljivo odgovoriti.

Lahko pa se na takšen pomislek pripravimo.

Namesto da bi svoje izkušnje zmanjševali, jasno pojasnite, zakaj vas zanima prav ta vloga in kaj lahko prispevate.

Na primer:

‘‘Razumem, da imam izkušnje tudi z zahtevnejšimi projekti. Prav zato dobro vem, kakšno delo me zanima in v kakšnem okolju lahko največ prispevam. Ta priložnost me zanima zaradi vsebine dela in možnosti, da svoje znanje uporabim pri vaših konkretnih izzivih.’‘

Ni treba skrivati svojih izkušenj.

Pomembno pa je, da sogovornik razume, zakaj si želite prav te zaposlitve.

Kaj sem želela doseči s tem kariernim mentorstvom?

Pri najinem sodelovanju nisva iskali čarobne rešitve ali zagotovila, da bo že naslednja prijava uspešna.

Želela sem, da kandidatka naredi premik v načinu iskanja zaposlitve.

Da ne čaka samo na razpise, ampak prepozna tudi druge možnosti. Da zna svoje izkušnje predstaviti skozi rezultate. In da na zaposlitvenem razgovoru ne govori zgolj o tem, kaj je počela, temveč tudi o tem, kako lahko svoje znanje uporabi pri novem delodajalcu.

Vse to so konkretni koraki, na katere lahko posameznik vpliva, tudi kadar nima vpliva na končno odločitev delodajalca.

Iz lastnih izkušenj z vodenjem družinskega podjetja in dolgoletnega dela v korporativnem okolju dobro razumem obe strani.

Vem, kako podjetja razmišljajo o novih sodelavcih, kakšne izzive rešujejo in kako pomembno je, da kandidat poleg ustreznega znanja razume tudi potrebe delodajalca.

Prav zato pri mentorstvu izhajam iz konkretne situacije posameznika, ne iz univerzalnih nasvetov za pisanje življenjepisa.

Pogosta vprašanja pri iskanju nove zaposlitve

Ali se je smiselno prijaviti v podjetje, ki nima objavljenega razpisa?

Da, če obstaja smiselna povezava med vašimi kompetencami in potrebami podjetja. Pomembno je, da ne pošiljate enakega sporočila na desetine naslovov, ampak pripravite oseben pristop, v katerem pojasnite, zakaj ste izbrali prav to podjetje.

Kako najdem podjetja, ki bi potrebovala moje znanje?

Začnite s panogo, ki jo poznate in podjetji, ki vas zanimajo. Spremljajte njihove projekte, investicije, širitev poslovanja in organizacijske spremembe. Pri vsakem podjetju razmislite, katere njegove poslovne potrebe so povezane z vašimi izkušnjami.

Kaj naj napišem v življenjepis, če imam veliko delovnih izkušenj?

Ne poskušajte našteti vsega, kar ste počeli. Izberite najpomembnejše kompetence, projekte in dosežke, ki so povezani z delovnim mestom ali podjetjem, ki ga nagovarjate. Kjer je mogoče, dodajte konkretne in preverljive rezultate.

Kako se najbolje predstavim na zaposlitvenem razgovoru?

Začnite s svojo najpomembnejšo kompetenco, nato jo podprite s konkretnim primerom iz prakse in pojasnite, kako bi jo lahko uporabili pri novem delodajalcu. Predstavitev naj bo kratka, razumljiva in prilagojena sogovorniku.

Ko vas trg dela ne prepozna

Imate veliko znanja in izkušenj, pa kljub temu ne najdete prave karierne priložnosti? Se sprašujete, zakaj vas delodajalci ne prepoznajo kot ustreznega kandidata?

Prav tej tematiki sem namenila tudi brezplačni podcast »Ko vas trg dela ne prepozna«, v katerem odpiram vprašanja, s katerimi se srečujejo izkušeni posamezniki pri iskanju novih kariernih priložnosti.

Prijavite se za brezplačen dostop do podcasta. Morda boste prav v njem našli odgovor na kakšno svoje vprašanje ali spodbudo za naslednji korak.

Iščete novo karierno priložnost, pa ne veste, kje začeti?

Morda ste poslali že veliko prijav. Morda ste bili na več razgovorih, vendar niste dobili jasnega odgovora, zakaj se sodelovanje ni nadaljevalo.

Ali pa po dolgih letih dela preprosto ne veste, kako svoje izkušnje predstaviti na današnjem trgu zaposlovanja.

V individualnem kariernem mentorstvu 1:1 vam pomagam poiskati ustrezno smer, prepoznati podjetja, kjer bi bilo vaše znanje uporabno, pripraviti prepričljivo predstavitev vaših kompetenc in se bolje pripraviti na razgovore.

Ne obljubljam zaposlitve. Pomagam pa vam narediti konkretne korake, s katerimi lahko povečate svoje možnosti za novo karierno priložnost.

Če se prepoznate v opisani situaciji, mi pišite na sonja.petkovsek@son-ja.si z zadevo Karierno mentorstvo in na kratko opišite svoj trenutni izziv.

Skupaj bova preverila, ali vam lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomagam pri naslednjem koraku.

Sonja Petkovšek
Poslovna mentorica in coachinja
SON.JA Coaching & Consulting

www.son-ja.si

Primer temelji na resničnem individualnem mentorstvu. Podatki so predstavljeni anonimno, primeri formulacij pa so prilagojeni za lažje razumevanje in uporabo v praksi.